TORINOver012

09.08.2012 20:00 - 05.09.2012, Koroška cesta 5, Maribor

TORINOver012
TORINOver012 je rezultat študije o dinamiki umetniške mobilnosti znotraj sodobne umetniške produkcije. Potovanje predstavlja sredstvo umetniške prakse, razstava pa želi prikazati svobodo ustvarjalne interpretacije v vseh njenih podobah in oblikah. Izhodiščno točko predstavlja proces opazovanja: iz geografske in teritorialne perspektive do zgodovinske ali vizionarske dimenzije. Razstavljena dela – nekatera samostojno, druga pa v navezavi z ostalimi – so na ogled v prostorih galerij in znotraj zbirke v okolju, kjer ustvarjajo odprt dialog z gledalcem, ki je tako vabljen, da jim sledi.
 
Predvajani bodo naslednji videi;
 
Rebecca Agnes - I was here, 2012, video, 1’ 30’
»Pokrajine, ki se predstavijo na zaslonu so izmišljena prizorišča iz različnih romanov, fizična rekonstrukcija krajev, ki obstajajo samo v naših mislih. Izbor teh romanov je odsev mojega lastnega okusa, gre pa za nekatere izmed krajev, za katere mislim, da bi jih bilo pomembno obiskati. Naslovi so v izvornem jeziku. Naslov videa se nanaša na naivno človeško navado, da želimo ovekovečiti svojo prisotnost v prostoru – fotografiramo se pred spomeniki, pišemo svoja imena po zidovih, jih vrezujemo v drevesna debla ali izpišemo v pesku na plaži.« 
(R.A.)

Paola Anziché - A Clara, 2012, video, 3’26’’
Video dokumentira obred v spomin popularne brazilske pevke Clare Nunes (1943 –1983). Enkrat letno se skupina glasbenikov iz Candombleja sreča na pokopališču Săo Joăo Batista v Rio de Janeiru. »Raziskovalni sprehod med gestami, metodami, prepričanji ter obredi, s terapevtsko funkcijo, v povezavi z geografsko oddaljenimi, a kulturno bližnjimi konteksti, kot sta recimo skrajni jug Italije in Južna Amerika.« (P.A.) med prisostvovanjem obredu se je umetnica osredotočala predvsem na roke, oblačila, ogrlice in pipe vseh prisotnih – torej na detajle, ki pričarajo drugačno dimenzijo ter prikličejo katarzično dimenzijo obreda. 

Franco Ariaudo - Into The Wild (eight months later), 2011, video, 1’12’’
Video prikazuje trenutek v življenju bonsaja, osem mesecev potem, ko so ga posadili na polju. Bonsaj sem izbral kot transpozicijo samega sebe; tako je drobceni brest osvobojen življenjskih pogojev, ki so ga sicer ščitili, ampak tudi omejevali (življenje v cvetličnem loncu), dana pa mu je možnost potovanja naproti velikosti pravega drevesa. 

Donika Çina - THM, 2010, video, 3’
V pričujočem videu umetnica Donika çina dokumentira pot umetniškega dela, ki si ga je sama poslala. Mehanska rutina procesa, ki ji je podvržena vsaka aktivnost in v kateri se objekt premika – poštni paket predstavljen kot lik v pustolovski zgodbi, prikazuje kontekst dela, ki je hkrati povsem naključno in običajno, pa vendar neprecenljivo.  

Simona Da Pozzo - Exclave, 2010, video, 5’
Video je del projekta "Portable Ground". Gre za performativni proces, v katerem umetnica pridobiva fragmente teritorija, nato pa jih uporabi drugje, z identifikacijo družbenih in teritorialnih vezi v smislu pripadnosti.  »Po prihodu v Moskvo po nekaj dneh potovanja z vlakom sem mimoidoče prosila, naj mi priporočijo prostor, kjer bi lahko instalirala prvo prenosno prst (zemljo). Izbrala sem primeren prostor ter vzela s seboj vzorec ruske prsti, na njeno mesto pa sem nasula francosko.« (S.DP.)

Misha de Ridder - Raftsundet, 2011, video, 3'
Na obronkih našega planeta, na območju norveške subarktike, je Misha de Ridder posnel svoj kratki film z naslovom 'Raftsundet' (2011). Nomadsko ljudstvo Sami na skrajnem severu Evrope verjame, da imajo vsi kraji in živali v Naravi svojo dušo ter da potujejo skozi divjino v popolni tišini. Sodobni človek pa se v divjino poda kar med toplim kosilom: v filmu hladno pokrajino opazujemo skozi okno ladijske restavracije. Resnični dostop in izkušnja pokrajine sta tako blokirana; gledalec pa je zdaj tukaj, zdaj tam. 

Julien Discrit - The day trip project, 2011, video, 2' 47''
Video spremlja pot mobilne strukture z odsevnimi površinami, ki so zasnovane tako, da hkrati zrcalijo zemljo in nebo. Ustvarjena posebej za ta video, sama struktura postane izraz gibanja, potovanja in hitrosti. Med svojo potjo po pokrajini postane podpora za vse podobe: mobilne, nestalne podobe ter podobe, ki jih lahko zaznamo le v konstantnem, hitrem gibanju. Vseeno pa rigidna, monolitska struktura preprečuje imitacijo in popolno zlitje z okoljem ter označuje odnos, ki simbolizira notranje dimenzije potovanja.  

Eastern Surf Inbuilt render ghosts, 2012, digital video, 3'
(Ana Kuzmanic, Shona Macnaughton, Francesca Nobilucci in Ewan Sinclair)
»Kot kolektiv se nenehno nahajamo v fizično različnih prostorih, čeprav ves čas delimo informacije. Sedaj se selimo iz privatnega domačega v privatno javno, v vlogi duhov v resničnem svetu uporabljamo oglaševalske panoje kot sredstvo za potovanja med različnimi okolicami. Ne iščemo eksotike ali vesoljskega, pač pa stopnje na lestvici relativne homogenosti.«  (ES)

Matej Jarc - Destination-less, 2012, B&W video, 3’
Destination-less je reprezentativni video vsakodnevne tri minute trajajoče vožnje, ko destinacija postane lastno ponavljanje prostora in časa.  »Kot umetnik skušaš vedno raziskati svet neznanega. Vedno tavaš med idejo in njeno realizacijo, vendar se tvoja pot nenehno spreminja.«  (M. J.)

Erion Kadilli - Izsek iz 'La montagna di Nietzsche, viaggio con Gianni Vattimo', 2011, 90''
»La montagna di Nietzsche, viaggio con Gianni Vattimo« je film, v katerem se mladi režiser in stari filozof družita na poti skozi Črno goro. Dnevni bar v mestu Ulcinj v Črni gori…mračen Vattimov obraz…po 30 sekundah Erion Kadilli vpraša »O čem razmišljaš?«  Gianni Vattimo odgovarja z nasmeškom »…Spominjam se Fidela Castra, kako mi je dal škatlo cigar…ampak jaz ne kadim cigar, ko sem se vrnil v Torino, sem jih dal svojemu urologu!...Nisem se mogel upreti tej smešni gesti…on mi vedno vtakne prst v rit, jaz pa sem mu dal cigare.« (E.K.)

Judit Kurtŕg - Polyglotte grâce ŕ Babel , 2002, video, 3’30’’
V videu 'Polyglotte grâce ŕ Babel' (2002) Judit Kurtŕg pripoveduje zgodbo o svoji dvojni identiteti, tako jezikovni kot kulturni, Francoski in Madžarski.  »Podoba obraza je tako počasna, da se zdi nepremičen. Beremo tudi misli devetletne deklice, politične begunke, ki govori o francoski šoli. Video spremlja grlen zvok, ki spominja na mongolske narodne pesmi.« 

Hilario Isola & Matteo Norzi - Anemone Mirabilis, 2010, video, 4’’
Video prikazuje utopični projekt naseljevanja morskega dna, ki ga je izvajal Jacques Cousteau v 1960ih, v morjih Sudana. Nekatere prizore iz Cousteaujevega dokumentarca 'Le Monde Sans Soleil', ko je šest oceanavtov živelo na morskem dnu mesec dni, brez da bi kdaj prišli na površje, so umetniki are uredili in producirali v unikatnem akvariju/monitorju, ustvarjenem za učne namene, in znova posneli v vodnem okolju z redkimi morskimi vetrnicami. Umetniki s svojim delom želijo izraziti poklon poetičnemu duhu tega podviga ter nadaljevati teorijo, po kateri so podvodna arhitektura in moderni akvariji podobne in povratne strukture, s kupnimi točkami in izvorom.   

Antonio Rovaldi & Michael Höpfner - ShorakapoK , 2009, video, 5min
Video SHORAKAPOK dokumentira performans dveh umetnikov, od katerih eden ne vidi, drugi pa ne sliši, skupaj pa hodita sedem ur po Broadwayu na Manhattanu, od Wall Streeta do Inwood Parka. Gre za delo o zvočni in vizualni percepciji prostora velemesta, ki se zaključi s tišino ogromnega parka, s pogledom na naravno pokrajino. »Morda je res, da nam zemljevidi povedo več s tem, česar ne vključujejo, kot pa s tem, kar vključujejo. Kot da bi jedel banano na klopci zraven bronastega človeka - lahko to narediš samo zunaj zemljevida!«  (A.R.)

Eric Van Hove - Making Sidi Ali Rainbow, Marrakech,2011, video, 3'
Konceptualni umetnik, pesnik in popotnik. Njegova dela vključujejo stanja duha, kot so odtujenost, psiho-geografija ter dérive. »Mislim, da delo ne potrebuje dodatne razlage: kratek video, kjer delam mavrice s pomočjo posebne maroške mineralne vode; poklon arabski pomladi.«  (E. VH)

Kathrin Wolkowicz - Folksong, 2006, video, 2' 12''
Video prikazuje sobo koče na Poljskem, opremljene v ruralnem stilu. Figurice iz jaslic se gibljejo mehansko, zibljejo se, plešejo, čistijo dimnik in stepajo odeje. Celoten prizor spremlja glas, ki poje o devici in o prostitutki. Ta tradicionalna poljska narodna pesem je v izvirniku prošnja za prenehanje dežja, tukaj pa nagovarja žensko, naj odide.    
 
Vaš brskalnik je zastarel in več ni podprt. Prosimo prenesite si enega izmed modernih brskalnikov: firefox, chrome, internet explorer, opera, safari.